V nedeljo, 27. novembra 2022, bo potekalo glasovanje o treh zakonodajnih referendumih, in sicer o: noveli Zakona o vladi (ZVRS-J), noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A) in noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B).
Kaj je referendum?
Referendum je neposreden demokratičen postopek (oz. glasovanje), v sklopu katerega volilni upravičenci na podlagi referendumskega vprašanja odločajo o ustavi, zakonih ali drugih upravnih aktih in vprašanjih, ki so pomembni za družbo in državljane RS.
Na referendumih se bomo tokrat odločali, ali smo ZA uveljavitev treh sprememb zakonov ali PROTI. O vsakem izmed referendumov bomo glasovali posamezno – lahko glasujemo za vse tri ali samo za enega ali dva.
Na vsakem volišču bo en volilni imenik, v katerega se bomo morali volilci/-ke podpisati za vsak referendum posebej (npr. trikrat, če želimo glasovati o vseh treh).
https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/referendumi/volitve-referenduma/referendumi-2022/
ZAKON O RTV SLOVENIJA
Z zakonom o Radioteleviziji Slovenija se predvideva sprememba vodenja, upravljanja in nadzora RTV-ja. Novela med drugim namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda predvideva enotni svet RTV s 17 člani. Med njimi ne bi nobenega imenoval Državni zbor. Zakon uvaja posvetovalno telo: petčlanski finančni odbor. RTV bi po določbah novele vodila uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. Z dnem uveljavitve novele bi prenehal mandat članov zdajšnjega programskega in nadzornega sveta, svoje delo pa bi nadaljevali do ustanovitve sveta.
Referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 21. julija 2022?«
Stališča zagovornikov zakona: Po mnenju zagovornikov zakona novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj je dosedanja ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval DZ, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru. Po njihovem zmanjšanje števila članov sveta zavoda omogoča bolj racionalno delovanje in znižanje stroškov, ob tem pa število ostaja dovolj veliko, da bo svet odražal potrebno družbeno pluralnost oziroma uravnoteženost.
Stališča nasprotnikov: Po mnenju nasprotnikov zakona se nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost. Menijo, da se s sprejetjem novele po nujnem postopku onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude.
Več o zakonu in spremembah si lahko prebereš na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Referendum_o_zakonu_o_RTV_Slovenija_(2022)
ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI (ZDO)
V Sloveniji pred uveljavitvijo Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet decembra 2021, nismo imeli enotne definicije dolgotrajne oskrbe, prav tako področje ni bilo sistemsko urejeno oziroma se je urejalo v različnih predpisih. Zakon tako ureja sistem dolgotrajne, pravice in obveznosti izvajalcev ter upravičencev do dolgotrajne oskrbe, naloge RS in samoupravnih lokalnih skupnosti v zvezi z dolgotrajno oskrbo ter vire in način financiranja dolgotrajne oskrbe v RS.
Referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 21. julija 2022?«
Stališča zagovornikov zakona: Zagovorniki novele zagovarjajo mnenje, da je za ustrezno ureditev pogojev dela, kadra, financiranja, sistemskih, podpornih in informacijskih rešitev, potrebno daljše prehodno obdobje, kot ga določa ZDO in ga zato želijo prestaviti na 1. 1. 2024. Menijo, da so problematične opredelitve kadra ter določeno zaostrovanje pogojev za zasedbo delovnih mest. Menijo, da financ ni možno zagotoviti iz državne blagajne ter da bi se stroški stanovalcev po noveli zmanjšali. Nadalje naj bi ZDO ne predpisoval metodologije za izračun cene standardne namestitve in prehrane pri izvajalcu DO v javni mreži.
Stališča nasprotnikov: Nasprotniki novele zagovarjajo mnenje, da se z novelo zakona želi zamakniti čas začetka izvajanja zakona za eno leto. Po mnenju nasprotnikov novele se je zavarovanje za dolgotrajno oskrbo začelo šteti že s 1. 1. 2022 in bi torej omogočalo izvajanje dolgotrajne oskrbe že s 1. 1. 2023. Menijo, da ZZZS in pristojna ministrstva namenoma od junija 2022 niso začela z izvajanjem svojih obveznosti in da so finance zagotovljene. Ta pozicija meni, da so večletna usklajevanja o sistemski rešitvi tega področja dovolj dobra za implementacijo zakona.
Več o zakonu in spremembah si lahko prebereš na: https://www.gov.si/novice/2022-10-24-resitve-novele-zakona-o-dolgotrajni-oskrbi/ in https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/informacije-o-spremembah-zakona-o-dolgotrajni-oskrbi-kaj-zakon-prinasa/
ZAKON O VLADI
Novela predvideva reorganizacijo nekaterih ministrstev. Predlog reorganizacije je, da bi vlado sestavljalo 20 ministrov, in sicer 19 z resorjem ter enega brez resorja. Dosedanja vladna služba za digitalno preobrazbo in za kohezijsko politiko bi se preoblikovala v ministrstvi ter ob tem ustanoviti še tri nove resorje: ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije; ministrstvo za okolje podnebje in energijo ter ministrstvo za solidarno prihodnost (ministrstvo, ki bi se ukvarjalo predvsem s področjem dolgotrajne oskrbe, stanovanjske politike in ekonomske demokracije.).
Novela zakona o vladi predvideva tudi preimenovanja nekaterih ministrstev. Pod okrilje gospodarskega ministrstva bi prešlo področje športa, ministrstvo pa bi se preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Zdajšnje ministrstvo za okolje in prostor bi se preimenovalo v ministrstvo za varstvo narave in prostor, zunanje ministrstvo pa bi postalo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
Referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 22. junija 2022?«
Stališče zagovornikov zakona: Ključen razlog zagovornikov novele Zakona o vladi za reorganizacijo je, da zaradi spremenjenih družbenih razmer, potreb gospodarstva in drugih družbenih dejavnikov sedanja struktura vlade zahteva drugačno ureditev, prilagoditev in odzivnost ministrstev.
Stališče nasprotnikov zakona: Z večanjem števila ministrstev se povišujejo tudi stroški delovanja vlade. Na razdeljena ministrstva bi se prerazporedil že obstoječ kader, ki že deluje na teh področjih.
Več o reorganizaciji si lahko prebereš na: https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/
Pobudniki referenduma morajo za uspeh na glasovanju doseči tako imenovani zavrnitveni kvorum. Po veljavni zakonodaji je namreč zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volivcev. Skupno število volilnih upravičencev na tokratnih referendumih je po podatkih ministrstva za notranje zadeve 1.695.330, torej mora proti posameznemu zakonu glasovati vsaj 339.066 volivcev.