Leto 2022 ima za državljane Republike Slovenije poseben pomen: čakajo nas kar tri od skupaj štirih možnih neposrednih volitev in sicer državnozborske, predsedniške in lokalne.
Možnost trikrat oditi na volišča, smo v zadnjih 31 letih delovanja naša države imeli samo še leta 2014, ko smo predčasno izbirali novo strankarsko koalicijo, volili lokalne predstavnike in evropske poslance. Prvič bomo letos imeli možnost svoj glas oddati čez dober mesec, 24. aprila, na parlamentarnih volitvah.
Letošnje supervolilno leto je edinstvena priložnost, da mladi povečamo volilno participacijo, in s tem politične akterje opozorimo na mladinsko problematiko ter na nas, mlade, ki predstavljamo najmlajši in najmanjši del elektorata.
Obsežna raziskava MLADINA 2020 sicer ugotavlja, da se trend mladih vključenih in zainteresiranih za politiko zvišuje, ter da smo v zadnjih 10 letih mladi zvišali naklonjenost komuniciranju s politiki (Lavrič, 2021). Kljub pozitivnem trendu zadnjih nekaj let pa ostajajo odgovori na vprašanja, ki se tičejo nizke udeležbe mladih na volitvah in razloga počasnega stopnjevanja politične angažiranosti v politično participacijo, še vedno precej nejasni.
V nadaljevanju podajam tri razloge, ki vplivajo na nizko participacijo mladih pri različnih vzvodih neposredne demokracije (Matoz, 2021).
- Morda se srž težave skriva v dejstvu, da participacija na volitvah predstavlja pravico. Volilna pravica namreč v svojem bistvu zajema »možnost ravnanja« (lat. facultas agendi), kar samo pomeni, da je nosilcem pravice (v primeru volilne pravice so nosilci polnoletni državljani Republike Slovenije) omogočeno, da bodisi izberejo ali aktivno ali pasivno ravnanje (Pavčnik, 2017). Konkretneje, na posameznika je preložena izbira ali bo pravico udejanjil (torej se bo volitev udeležil) ali pa ne (in na volitvah ne bo participiral).
Ker je tudi neudeležba na volitvah pasivni izraz volilne pravice, nosilec pravice za takšno odločitev ne more biti kaznovan ali drugače sankcioniran, kot je to dopuščeno v političnih sistemih, kjer je volilna participacija opredeljena kot državljanska dolžnost.
V slednjem govorimo o obvezni volilni udeležbi pri kateri posamezniku odvzameš možnost neudeleževanja volitev – znan primer države s takšno dolgoletno ureditvijo je Avstralija. Vendar pa ni zanemarljivo dejstvo, da je Avstralija prav tako (oz. ravno zato) tudi država z največ neveljavnimi volilnimi obrazci – teh znaša kar četrtina (Košir, 2019).
Iz tega izhaja, da sama volilna participacija vsekakor ni odločilen pokazatelj angažiranosti državljanov pri demokratičnem soodločanju, zato je smiselno, da udeležba na volitvah ostaja pravica. Navsezadnje je svobodna odločitev posameznika v demokratični družbi na seznamu človekovih pravic postavljena v sam vrh.
- Bolj možna razlaga za politično neparticipacijo mladih na volitvah je dejstvo, da smo precej bolj ciljno usmerjena skupina, ki jo zanimajo jasno postavljena vprašanja in konkretne tematike – predvsem take, pri katerih aktivno sodelujemo. To se navsezadnje lepo kaže po statistikah zadnjega referenduma o pitni vodi, ki je potekal 11. julija lansko leto. Referendum se je delno nanašal tudi na tematiko okoljske krize, na katero mladi opozarjajo že dlje časa, najizraziteje s petkovimi podnebnimi shodi Mladi za podnebno pravičnost. Referenduma se je v starostni skupini od 18 do 30 let udeležilo 46 odstotkov volilnih upravičencev, k skupni volilni udeležbi pa so mladi volivci prispevali nekaj več kot 15 odstotkov glasov, kar je v primerjavi z zadnjimi državnozborskimi volitvami leta 2018 za 3 odstotke več glasov (Kos in Eržen, 2021). S tem smo mladi pokazali, da znamo v primeru odločanja o tematikah, ki se nam zdijo pomembne, stopiti skupaj in biti aktivno vpeti v sooblikovanje prihodnosti, ki si jo želimo.
Po drugi strani pa je tudi politika tista, ki bi lahko s konkretnim naslavljanjem in strategijami reševanja problematik, ki zadevajo mlade – trenutno še vedno aktualne stanovanjsko-bivanjske tematike in problematike prekarnega dela – najmlajše predstavnike volilnega telesa spodbudila k večji politični angažiranosti.
- Kot zadnji možen razlog nizke participacije mladih naslavljam nerazumevanje delovanja državnih organov, državne ureditve, ter ustroja političnega in volilnega sistema naše države. Bližje kot so nam organi – t.j. lažje kot so nam dostopni in bolj kot nam je razumljivo njihovo delovanje, preko katerih imamo možnost biti politično aktivni – večja je tudi vpetost mladih v politično dogajanje.
Neangažiranost mladih je lahko posledica tudi dejstva, da se čutimo zapostavljene v političnem dialogu – morda ravno zato, ker nam je kot prvo ta težko dostopen, ali pa ker se nam pogosto zdi, da je naše izraženo mnenje prezrto ali neupoštevano?
Na prezrtost problematik, ki se nam zdijo pomembne, lahko posredno sklepamo tudi preko primerjav statistik udeležbe mladih (18-30 let) v naši volilni enoti (torej območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje) na lanskem referendumu v primerjavi z predčasnimi državnozborskimi volitvami leta 2018. Udeležba je bila lani za 4% nižja kot leta 2018.[1] Je morda to posledica dejstva, da se, zaradi politične naklonjenosti lokalnih skupnosti, nekaterim vprašanjem, ki se mladim zdijo ključnega pomena, ne namenja toliko pozornosti, predvsem pa se o njih na lokalni ravni premalo govori in premalo spodbuja mlade k politični participaciji?
Predvsem pa so ključno vlogo k večji vpetosti mladih v politično dogajanje v zadnjih letih na tem področju odigrale številne civilne iniciative.
Verjamem, da je letošnje leto lahko leto spremembe – pa ne (samo) na političnem področju, temveč predvsem v ozaveščanju nas, mladih državljanov, saj smo navsezadnje mi tisti, ki bomo v bodočnosti najdlje sobivali s posledicami prihajajočih volilnih izidov.
Avtorica: Neža Štibernik
Soavtor: Jaka Trilar
[1] Podatki pridobljeni na podlagi statistik Državne voline komisije. Dostopno na: https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/referendumi/volitve-referenduma/referendum-o-zakonu-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-vodah-zv-1g/ in https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/drzavni-zbor-rs/volitve-drzavnega-zbora-rs/predcasne-volitve-v-drzavni-zbor-rs-2018/
Viri:
- Matoz, Mojca (2021). Od referenduma do javne razprave: neposredna demokracija ima več vzvodov. Pridobljeno s: https://www.zsss.si/neposredna-demokracija-ima-164/
- Volitve v Sloveniji. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Volitve_v_Sloveniji
- Lavrič, Miran (vodja raziskave) (2021). MLADINA 2020. Pridobljeno s: https://mlad.si/e-katalogi/Mladina_2020/4/#zoom=z
- Pavčnik, Marijan (2017). Pravno razmerje. V M. Pavčnik (ur.), Teorija prava (str. 163-173). Ljubljana: IUS SOFTWARE, d.o.o., GV Založba
- Košir, Izak (2019). So rešitev obvezne volitve? Pridobljeno s: https://www.mladina.si/191374/so-resitev-obvezne-volitve/
- Kos, Suzana in Eržen, Barbara (2021). Mladi so se zares volilno prebudili. Pridobljeno s: https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/mladi-so-se-zares-volilno-prebudili/