V sklopu supervolilnega leta 2022, smo si v Študentskem klubu Groš zadali, da bomo predvsem mladim skušali podati čim več znanja, glede dotične tematike. Tako smo v soboto, 2. aprila 2022 v sklopu projekta Politika – od nas, za nas organizirali prvi dogodek. Tjaž Črnčec, študent drugega letnika Pravne fakultete, nam je, zaradi približujočih se parlamentarnih volitev, ki se odvijajo 24. aprila 2022, predstavil delovanje volilnega sistema.
Ključne ugotovitve srečanja povzemamo v naslednjih 8 dejstvih:
- Leto 2022 se imenuje supervolilno leto zato, ker je drugič v 31 letih delovanja naše države, ko bodo volitve istega koledarskega leta izvedene kar trikrat. Čakajo nas državnozborske, predsedniške in lokalne volitve.
- V Sloveniji poznamo štiri možne načine neposrednih volitev in sicer predsedniške, državnozborske, evropske in lokalne volitve. Volitve predstavnikov državnega sveta so posredne.
Neposredne volitve pomenijo, da volivci sami, brez posrednika glasujejo za člane predstavniškega telesa, medtem ko posredne volitve pomenijo, da volivci izberejo »volilne može« oz. elektorje ali posebno volilno telo oz. kolegij, ki potem izvoli člane predstavniškega telesa. - Poznamo tri različne načine delitve mandatov: večinski, proporcionalni in polproporcionalni volilni sistem. V Sloveniji uporabljamo proporcionalni volilni sistem.
Značilnosti večinskega volilnega sistema: o kandidatih na volitvah se odloča z večino – ta je bodisi absolutna (oz. nadpolovična – izvoljen je kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov volivcev; tak sistem uporabljajo v Franciji) ali relativna (izvoljen je kandidat, ki je dobil več glasov v primerjavi z drugimi kandidati; primer ZDA)
Značilnosti proporcionalnega volilnega sistema: dodeljeni predstavniški mandati morajo ustrezati dobljenim glasovom na volitvah; volivci izbirajo med listami kandidatov, ki so jih določile politične stranke oz. povedano drugače, volivec glasuje za kandidatno listo kot celoto; mandati, ki jih pridobi posamezna stranka se dodelijo kandidatom po vrstnem redu, kot so navedeni na listi – to pomeni, da politična stranka z uvrstitvijo in razvrstitvijo kandidatov na listi v resnici odloča, kateri od kandidatov bo izvoljen za poslanca[1]
Značilnosti polproporcionalnega, manjšinskega oz. »mešanega« volilnega sistema: »the best of both worlds«, torej združuje značilnosti večinskega in proporcionalnega volilnega sistema; uporablja se sistem dvojnega glasovanja: del enodomnega predstavniškega telesa se voli po proporcionalnem volilnem sistemu, del pa po večinskem volilnem sistemu - Slovenija je razdeljena na osem volilih enot, vsaka enota pa še na enajst okrajev.
Iz vsakega volilnega okraja se v državni zbor voli en predstavnik, torej skupno 88 predstavnikov. Dve posebni enoti (Koper in Lendava), brez delitve na okraje, sta namenjeni izvolitvi predstavnikov italijanske in madžarske narodne manjšine.
- Da se stranka lahko bori za sedeže v parlamentu mora preseči t.i. »volilni prag«. To pomeni, da mora doseči vsaj 4% veljavnih glasov na ravni celotne države.
- Na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2018 so mladi predstavljali 13% vseh volilnih udeležencev.
Največji delež volilnih udeležencev je predstavljala starostna skupina 60+ let, kar 65% vseh udeležencev pa je bilo starih nad 46 let. - Parlament je krovni izraz, ki združuje dva organa: državni zbor (tudi prvi dom) in državni svet.
Gre za sistem nepopolne dvodomnosti, saj ima drugi dom, torej državni svet, šibkejši položaj kot prvi dom. Državni svet nima popolne zakonodajne funkcije, ima le iniciativno (predlaga državnemu zboru sprejem zakonov), suspenzivno (odložilni veto) in svetovalno (daje državnemu zboru mnenja o posameznih zadevah, po lastni presoji ali na zahtevo) funkcijo. - Volišče OMNIA omogoča volilnim upravičencem, da v primeru predhodne prijave preko portala eUprava, voli izven okraja stalnega prebivališča, na volišču v okraju, ki si ga je izbral.
Če bi si celotno predavanje raje pogledal sam, klikni na to povezavo: https://youtu.be/OVqMB8ovhqI
Če pa si dejstva lažje zapomniš v sliki, si poglej (in deli) spodnjo infografiko:
[1] Rešitev predstavlja t.i. »preferenčni glas«, saj je volivcu v takem sistemu delitve mandatov omogočeno, da poda svoj glas znotraj kandidatne liste posamičnim kandidatom.