Meni Zapri

Vrtnice – simbol upora in enakopravnosti

Dan žena je mednarodni praznik, ki ga praznujemo že od leta 1911. V tistem času ženske niso imele nekaterih pravic in so bile zatirane. Iz teh razlogov so nastali množični protesti. Ženske še pred leti v razvitih zahodnih državah niso imele volilne pravice, v Švici so jo te pridobile šele leta 1971, družba je bila prepričana, da ženske za nekatera dela niso primerne, ne smejo voziti avtomobila itd. 

Na našem ozemlju je enakopravnost ženske hitreje napredovala po 2. sv. vojni zaradi ideološkega ustroja naše bivše države. Velik procent žensk je bilo zaposlenih, uzakonila se je pravica do splava, ženske do dobile volilno pravico itd. Še vedno pa je prevladovalo dejstvo, da so ženske manj primerne za vodilne položaje in da je skrb za otroke ter gospodinjstvo predvsem na plečih žensk.

Kljub temu, da so danes na papirju vsi spoli enaki pa v realnosti ženske še vedno niso ekonomsko, politično in socialno enakopravne. V Evropski uniji so ženske še vedno znatno manj plačane za enako delovno mesto kot moški in sicer 16% manj. Slovenija je v tej statistiki nekoliko boljša, vendar je vsakršna takšna razlika v statistiki nedopustna. V Sloveniji so bile ženske za enako delovno mesto po podatkih Eurostata v letu 2017 plačane 8% manj. Bolj zaskrbljujoče pa je, da se ta procent v zadnjem desetletju dviguje, kar lahko pripišemo prostemu in manj reguliranemu trgu, ki dopušča, da se stereotipi mešajo in vračajo v takšna osnovna dejstva, kot so enako plačilo za enako opravljeno delo.

Prav tako se v zadnjih letih vedno več žensk oglaša, da jih delodajalci ne želijo zaposliti zaradi možnosti koriščenja porodniškega dopusta. Iz tega razloga je veliko žensk prisiljenih v prekarno delo, ki pa ne zagotavlja varnosti ženski, otroku, kot tudi celotni družini. Če izvzamemo le akademsko sfero, pa v njej – tudi na smereh, kjer več žensk doseže najvišjo stopnjo izobrazbe – kot profesorji v številu izstopajo moški. Da vodilnih položajev v podjetjih in števila županij v primerjavi z župani sploh ne omenjamo.

Ob zgoraj navedenih razlogih pa se moramo zavedati, da se je zaradi življenja v mestih spremenila tudi vloga moških. Če je še pred časom lahko veljalo, da med tem, ko moški opravlja zunanja opravila, ženska poskrbi za gospodinjstvo, danes živimo tudi v mestih. Marsikatera naloga, ki naj bi stereotipno pripadla moškemu je tako izginila, skrbi za gospodinjstvo pa je ostalo enako, otroci pa zahtevajo vedno več pozornosti. Zato je tu na mestu, da opozorimo tudi na stigmatizacijo moških, ki pomagajo z gospodinjskimi opravili,
saj lahko le destigmatizacija in destereotipizacija nalog vodi v razbremenitev žensk.

Iz zgoraj naštetih dejstev lahko ugotovimo, da nekateri še vedno tretirajo ženske kot manjvredni spol. Danes smo Groševci delili vrtnice, vendar pa vrtnic ne jemljemo zgolj kot rože ampak kot simbol upora, ki se je začel leta 1911 in uporniške pesmi »Kruha in vrtnic«. Ženskam so bile v preteklosti izborjene nekatere pravice enakopravnosti, vendar pa se je potrebno boriti naprej. Na žalost pa lahko spremljamo tudi, da se nekateri dejavniki neenakosti ponovno povečujejo zato bomo morali biti kot družba pozorni, da ženske zadržijo izborjene pravice iz preteklosti. Nič ni samoumevno in nič ne pride brez vedno novih borb!


Ker nam ni vseeno in se Groševci zavedamo, da smo si hkrati različni vendar moramo biti enakopravni sva članek spisala: Neža Androjna in Jaka Trilar.