Krvodajalske akcije so po Sloveniji že zelo razširjene in uspešne. Kljub temu pa je zanimivo dejstvo, da za zadostitev potreb bolnikov na dan v povprečju potrebujemo kar 300 do 350 krvodajalcev. Zato je pomembno, da se krvodajalstva udeležuje tisti, ki le-to zmore in s tem pripomore k družbeni dobrobiti. Letošnja krvodajalska akcija v UE Grosuplje poteka od 18. 4. – 23. 4. 2024.
V četrtek, 18. 4. 2024 od 8. do 12. ure v Osnovni šoli, Videm – Dobrepolje.
V petek, 19. 4. 2024 od 8. do 12. ure v Župnijskem domu v Šentvidu pri Stični.
V ponedeljek, 22. 4. 2024 od 7. do 13. ure v Družbenem domu Grosuplje.
V torek, 23. 4. 2024 od 7. do 13. ure v Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici.
Tekočina, ki rešuje življenja
Kri je tekoče tkivo, ki ga sestavlja krvna plazma in raznolike krvne celice. Povprečen odrasel človek ima približno 5–6 litrov krvi, ženske malo manj. Volumen darovane krvi tudi hitro nadomestimo, saj naše telo nenehno proizvaja nove krvne celice. Preko krvnih celic oziroma bolj specifično rdečih krvničk (eritrocitov) in njihovih sestavin ločujemo tudi krvne skupine, ki so bile prvič odkrite leta 1900. Poznamo torej krvne skupine A, B, 0 in AB. Poleg omenjenih pa se vsakemu posamezniku določa še Rh-D faktor, ki je lahko pozitiven ali negativen. Pomembno je tudi dejstvo, da krvno skupino »prejmemo« od svojih staršev, tako ne moremo biti skupina AB, v kolikor oče ali mama nista A in drugi B.
Od vene dajalca do vene prejemnika – kako zares poteka krvodajalstvo in le kam potuje kri?
Pot od vene dajalca do vene prejemnika je nepričakovano obsežna. Prvo poteka odvzem krvi, nato se mora kri zbirati in predelati. Vsako darovano kri nato tudi testirajo, kasneje pa je pripravljena za klinično uporabo. Pri tem imata ključno vlogo Rdeči križ Slovenije, ki skrbi predvsem za organizacijo krvodajalskih akcij, nato pa Transfuzijska služba, ki skrbi za nadaljne postopke.
Kako darovati kri in kakšni so pogoji?
Sprva se lahko vpišete v bazo krvodajalcev. Gre za preprost postopek, ki je javno objavljen na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. V sklopu njihovega programa vas bodo povabili na odvzem krvi, ko bodo le-to potrebovali. Naša kri ima tako rečeno »rok trajanja«, zato je ne moremo hraniti neskončno. Hkrati potrebe po količini krvi niso konstantne, niti niso enake za določeno krvno skupino. Potrebno je tudi poudariti, da kri lahko daruje vsak, ki je star med 18 in 65 let, je zdrav in tehta več kot 50 kg. Na podlagi telesne višine in teže se prav tako določi maksimalni možni volumen odvzete krvi, preveri se vrednost hemoglobina ter datum zadnjega odvzema. Moški namreč lahko darujejo kri na vsake 3 mesece, ženske pa na vsake 4.
Kdo ne sme postati darovalec?
Seznam krvodajalcev, ki niso primerni za odvzem je dolg in obširen, zato si ga je vredno prebrati na že prej omenjeni spletni strani. Pomembno pa je zavedanje, da se vsaka komponenta naše krvi, ki jo darujemo prenese v osebo, ki kri prejme. Tako so v sklop neprimernih krvodajalcev vključeni vsi uživalci drog, prenašalci oziroma bolniki s HIV-om, bolniki s hepatitisom B in C. V to skupino so vključene tudi osebe obolele s Creutzfeldt-Jakobovo boleznijo in osebe, ki so imele presajeno možgansko ovojnico, očesno roženico oziroma so bile zdravljene z rastnimi hormoni. Darovanje krvi pa ni možno tudi v primeru sladkorne bolezni tipa 1 in sladkorne bolezni tipa 2 – zdravljenje z insulinom ter v primeru rakavih bolnikov, tudi tistih, ki so ga že preboleli.
Posledice darovanja krvi
Večina transfuzij poteka varno in brez zapletov, venomer pa je prisotno tudi medicinsko osebje, zato razloga za skrb ni. Najbolj pogosto se zgodi, da je krvodajalcu slabo ali pa je omotičen. Posledično je potrebna dobra hidracija in primerna hrana, da si človek opomore. Pomembno je tudi, da se na darovanje krvi pripravite in ste spočiti, naspani ter pred postopkom niste tešči, vendar pojeste lažji obrok. Včasih lahko med transfuzijo pride tudi do alergijske reakcije ali pa ima krvodajalec blago povišano telesno temperaturo. Zelo redko pa se pojavijo težave z dihanjem ali mišični krči. Pred darovanjem vas medicinsko osebje pripravi, zmeri krvni tlak in temperaturo, sami pa morate rešiti anketni vprašalnik, v kolikor darovanja krvi ne bi smeli opraviti.
In zakaj bi kri sploh darovali?
Toliko ljudi je, ki krvi ne morejo darovati, pa bi si jo želeli. In še toliko več tistih, ki jo zaradi operacij, poškodb, nesreč ali drugih vzrokov potrebujejo. Postopek je zares neinvaziven in preprost, a hkrati izjemno pomemben. Konec koncev pa je krvodajalstvo odločitev posameznika, je odločitev za prostovoljno empatično gesto do celotne družbe, in za le-to se lahko odloči le vsak sam.
6 ZANIMIVIH DEJSTEV: Ali ste vedeli?
- Odvzeto kri se loči in predela na posamezne komponente. S posebnimi postopki tako pripravijo koncentrirane eritrocite, trombocite in svežo zmrznjeno plazmo.
- Krvno skupino A ima v Sloveniji približno 40% krvodajalcev, prav tako pogosta je krvna skupina 0 v 38%, redkejša je skupina B v 15%, največji biser pa je skupina AB, ki jo ima le okoli 7% krvodajalcev.
- V času menstruacije se ženskam darovanje krvi odsvetuje.
- Če imate novonastali piercing ali tatoo, krvi ne smete darovati vsaj 4 mesece. Če pa ste se potikali po tropskih krajih, krvi ne smete darovati kar 1 leto. Prav tako pa darovanje za vas ne pride v poštev, če se odpravljate na maraton, ali ga načrtujete v naslednjih 4 tednih.
- Bližajo se poletni meseci in s tem sezona klopov. V kolikor je prišlo do vboda klopa, je krvodajalstvo odloženo za vsaj 14 dni.
- Last but not least, v kolikor ste bili na posegu pri zobozdravniku brez anestezije morate krvodajalstvo odložiti za 1 dan, ob posegu z lokalnim anestetikom 1 teden. V kolikor pa so vam zob izpulili, pa morate počakati kar 1 mesec.
Avtor: Monika Mohar