Meni Zapri

Zakaj je pavšalni enkratni znesek 150€ dejanje slabega okusa?

Vsi govorite, kako se mora mlad človek osamosvojiti in začeti svoje življenje, ne sme biti odvisen od staršev, mora prispevati za lastno preživetje in ne še pri 24-ih težiti staršem za žepnino itd. Morali bi prispevati za hrano, račune…, ali pa se preseliti “na svoje” in si začeti ustvarjati svoje življenje in družino – spet z manj pomoči in obremenjevanja staršev. Tudi sami se strinjamo s tem. No, pokazalo pa se je, da tega očitno ne mislite resno. Študentje in dijaki smo žal skupina posameznikov, ki smo in bomo očitno tretirani kot odvisni od staršev. Zakaj? Če želi mlad človek stopiti na to pot, je žal, zaradi brezsramno nizkih štipendij, to primoran storiti s študentskim delom, ali pa ostati do konca študija doma, popolnoma odvisen od staršev, česar si kot družba gotovo ne želimo.

Čeprav je že to dovolj slaba pot za družbo, pa je to še najmanj. Vsak študent v svoji bližini ve za marsikoga, ki brez študentskega dela ne bi mogel preživeti, ker ima družina težak socialni položaj, marsikdo je celo pomagal družini pri reševanju težkega položaja ali pa morda z družino nima dobrih odnosov, da bi mu ta pomagala prebroditi “koronakrizo” in je odvisen od samega sebe. Vsi ti študentje pa ne bodo le ponovno postali odvisni od staršev, pač pa bodo pahnjeni v zelo hud socialni položaj, z njimi pa vanj morda tudi celotne družine. Bo to rešila ENKRATNA pomoč s 150 EUR – NE. Takšni študentje so že pred »koronakrizo« težko študirali, ob tem da so morali za svoj obstanek, ob študiju, opraviti še obilo dela vsak teden. Zaradi manjka štipendij so končevali študij kasneje in bili manj uspešni. Kaj pa jim ostane sedaj? Lahko se razplete najhujši scenarij, da bodo prepuščeni na milost in nemilost. V kolikor pa jim uspe to krizo nekako prebroditi, verjetno, zaradi te izkušnje po krizi, ne bodo več pripravljeni tvegati. Končali bodo s študijem in si našli redno zaposlitev, saj jim bo to nudilo vsaj osnovno varnost. Torej, družba se bo razslojila, študirala bo populacija, ki si zaradi osebnih okoliščin to lahko privošči. Postrežemo lahko še s podatkom, ki govori o tem, da 150 € študentom, ki so morali delati, zaradi šibkejšega socialnega ozadja ali nizkih ostalih prihodkov, vsekakor ne nadomesti izgube prihodkov (skoraj 50% študentov navaja prihodke od dela kot glavni vir prihodka).

Res je, da je v območju UE Grosuplje naslednjih primerov manj, vendar se moramo zavedati, da po Sloveniji veliko študentov biva “na svojem”, kar je tudi prav! In tem študentom bombonček, ki ga je Vlada Republike Slovenije namenila vsem študentom v RS, ne bo pomenil niti enkratnega plačila mesečne najemnine ali plačila stroškov stanovanja. Ob tem pa so po večini študentje izgubili ves dohodek. Zato lahko ta ukrep, ki ga je Vlada Republike Slovenije namenila študentom razumemo le kot brezsramno izkoriščanje krize za nabiranje političnih točk na tistih študentih, ki imajo podporo doma, morda nikoli niso potrebovali dohodka iz študentskega dela in se jim bo tako zdelo teh 150 € “fajn dodatek” na katerega se bodo spomnili ob novih volitvah. Drugi, ki pa pomoč nujno potrebujejo, pa s tem dodatkom niti približno ne bodo rešili svoje eksistencialne krize. Tako lahko zaključimo, da 150€ ne pomeni nič eksistencialnega niti za ene niti za druge.

Obenem pa lahko dodamo, da Vlada Republike Slovenije za študente pravzaprav ne bo prispevala nič. Zakaj? Ker študentje po večini med »koronakrizo«, ne koristimo študentske prehrane (več kot 50€ subvencij na mesec ob izkoriščeni prehrani), ne kupujemo subvencioniranih vozovnic (odvisno od osnovne cene karte: razlika osnovne cene nasproti subvencionirani mesečni ceni, ki je 25€ pri oddaljenosti do 60 km + mestni promet), ne bivamo v študentskih domovih (21,5€ na mesec ob bivanju v ŠD), ker so nas iz teh izselili. Vse te neizkoriščene subvencije pa bodo v mesecih »koronakrize« gotovo prinesle več kot 150€, ki jih ne bo med izdatki države, verjetno bo imela pri študentih državna blagajna ob takšnem ukrepanju celo pozitivno bilanco v primerjavi s časom, ko študentje redno obiskujejo svoje študijske obveznosti.

Torej, koliko je pod črto Vlada Republike Slovenije namenila denarja za študente? NIČ. Koliko težav se bo z dodatkom rešilo za študente? NIČ. Na študente se je tako popolnoma pozabilo, na dijake še bolj. Ko se je Vlado RS na nas spomnilo, pa se je odzvala le z bombončkom, ki pridobiva volivce in s katerim je upala, da nas bo utišala in nam očitala nehvaležnost. Utišali se ne bomo.

Jaka Trilar,
podpredsednik ŠK GROŠ